Salerno (italijansko Salerno, salernsko Salierne) je starodavno mesto in občina z okoli 133.000 prebivalci v Kampaniji v jugozahodni Italiji (drugo največje mesto za Neapljem v tej regiji) in glavno mesto province z enakim imenom. Mesto leži ob obali Salernskega zaliva (Golfo di Salerno) v Tirenskem morju. Razdeljeno je na tri prepoznavno različne dele: srednjeveški del, mesto iz 19. stoletja in gosto naseljeno sodobno povojno zgrajeno mesto.
Mesto ima bogato zgodovino, ki se je začela v prazgodovini. Bilo je eno od strateško najpomembnejših pristanišč in ima bogato grško-rimsko dediščino. V zgodnjem srednjem veku je bilo neodvisna langobardska Kneževina Salerno. V tem času je bila v mestu ustanovljena Salernska šola zdravstva (Scuola Medica Salernitana), prva medicinska ustanova na svetu. V 16. stoletju je med vladavino družine Sanseverino, ene od najmočnejših v južni Italiji, Salerno postal veliko središče učenosti, kulture in umetnosti. Družina je zaposlovala več največjih intelektualcev tistega časa. Leta 1694 je mesto prizadelo več katastrofalnih potresov in epidemij kuge. Po obdobju španske oblasti, ki je trajala do 18. stoletja, je Salerno postal del Partenopejske republike.
V novejši zgodovini je mesto gostilo italijanskega kralja Viktorja Emanuela III., ki se je po sklenitvi miru med Italijo in zavezniki v drugi svetovni vojni leta 1943 umaknil iz Rima. V Salernu je bil šest mesecev sedež začasne italijanske vlade. V bližini Salerna se je med invazijo na Italijo (operacija Avalanche, september 1943) izkrcal del zavezniških enot. Salerno je zdaj pomembno kulturno središče Kampanije in cele Italije.
Zavetnik mesta je sveti Matija Apostol, katerega relikvije so shranjene h kripti salernske stolnice.
